Jesenski sneg

Danes me je malo presenetil sneg...

...tudi drugi so bili začudeni. :D



Snežinke, voda, itd...



Drevje (za tiste ki ne veste)

Jesen v Julijcih

Ok, Im back!
In spet je tukaj jesen, s sabo pa je pripeljala vse možne barve, samo zato da jih lahko mi fotografiramo. Zadnja dva tedna sem malo skakal po hribih, navijal na objektive polarizatorje in ND filtre, "šponal" barve, čakal na vreme, vse da bi ujel živahne tone na listju in iglicah, preden odpadejo z dreves. Žal mi slikic nekako ne uspe povezat v dobro reportažo, zato tokrat samo nekaj utrinkov (brez glave in repa- kar malo nametano). Fotografije so posnete pod Razorjem, Vršičem, Jalovcem, Mojstrovko.


Jesen na Vršiču



Jesen v stenah



Nekateri so se obarvali rdeče...



...drugi rumeno



...macesni še niso bili enotninih barv.



Kozorogi so se že pomaknili na nižje lokacije.



Za nekatere se bliža prva zima



Jesenska paša



Veteran



Razor



Š... se mi zdi



Ena večerna



Ena bolj nočna



Pa še ena čisto nočna

Deževno :D

No, malo za hec, še par utrinkov iz skupnega fotolova, da si boste lažje predstavljali kako Stane in Miha preživljata popoldneve.
Tukaj je "Real survival story!", dolgo pričakovan celovečerec ( na vas je da teh par fotk gledate cel večer )
Glavni vlogi: Mihaaa in StaneC.
Vremenska napoved: Kratkotrajne nevihte
Palerine: Kaj je že to?
Koala: Medved ali kosmata lenoba?
Lokacija: Barje
Pa začnimo:

Bil je lep pretežno oblačen dan, za kosilo sem jedel hrano.
Po obedu sem se sit in sploh zadovoljen sam s sabo odpravil na foto-lov v družbi dveh nikonašev.
Verjetno smo imeli glave vsi polne podob zajčkov, bambijev in severnih medvedov, ki na barju samo čakajo fotografe. In res....

...in res je vse ostalo samo v glavah, tega tisti dan nismo videli :P

Tako sta zakorakala na polje, o kakšni nevihti se ni dalo slutiti...

Hja, malo sta že razmišljala zakaj so se poskrili vsi zajčki...

In šele ko je zaradi grdo postavljenega jarka Stane pristal v travi...

...se je zaskrbljeno uzrl v temno nebo.

Zdaj je vedel: poiskati moramo zavetje...



...in ga tudi kmalu našel- kanal sredi polja.

Miha je že po dežju komaj pritekel do varnega zavetja.

Potem smo se vsi zbasali v kanal, zakurili ogenj, stesali kuhinjo,
skuhali kitajsko večerjo, počakali na telekom, da nam je
priključil kabelski internet in šli urejat bloge.
KONEC



Pripomba uredništva: Ko se je uscalo so Nikon All Weather Machines- stroji,
ki ljubijo slabo vreme, kaj hitro zginili v nahrbtnike.

Dobro jutro narava

Tako, prišla je pomlad... letos še bolj zgodaj. Mene je zvabila na barje, v gozd, v gore in mi vzela ves čas za pisanje bloga. Zdaj vračam udarec! Razgaljam jo na spletu: slike deviških potočkov, neokrnjenih travnikov in nagih kozorogov so tukaj, samo za vas- pokvarjence.

Travniki so ozeleneli,

...reke so veselo stekle po dolinah,

... živali so prišle na pašo,

...ovčke so spustili iz hlevčkov,

...nekatere pa so se prišle le pogret na pomladansko sonce.



Na vejah drevja, nad bistrimi potoki,

... so sinice hranile svoj naraščaj.

Daleč nad koriti gorskih rek,

...se je topil še zadnji sneg,



...drevesa so ozelenela.

Stari kozorogi so spet zlezli višje v stene,

...se podili po sveži gorski travi,

...drugi so menjavali svojo prvo zimsko dlako,

...najmlajši pa so izkoristili čas za igro.

Pa, če se iz hribov še enkrat preselimo v dolino...

...tudi tam je sonce doseglo, še tako skrite kotičke.

Popoldne- Dirt-bikerji

Še vedno ponedeljek ( ta velikonočni ) in še vedno brez pirhov- ker še iščem tiste z jajci, se z Miho odpraviva na poligon za bikerje. Motivi so bili dobri, ža pal sem imel nekaj težav s flashi... damn! No ja, bo pa drugič bolje....

Takole se je začelo,

... jaz sem večino časa preždel na isti lokaciji,

...za boljšo sem jo menjal, šele ko me je zagrabil krč :D ,

, še dobro- potem sem z druge strani lahko ujel vsaj malo sončnega zahoda preden se je čisto stemnilo...

,ta je bil še kar blizu...

Miha jih je kar lepo lovil s flashem- več fotk si lahko pogledate še na njegovem blogu tukaj

Dopoldne- malo fotolova

Zgodaj zjutraj na velikonočni ponedeljek sem ugotavljal, da mi zajec ni prinesel niti enega pirha.
Če ne gre zlepa, gre pa z grda- zato sva se z Zvonetom odpravila v naravo, da poiščeva dolgouhca. Po informacijah, ki sva jih zbrala naj bi se gibal v nekje v okolici Tržiča.

Štartala sva tako zgodaj, da še ptički niso čivkali.

Dovolj zgodaj, da sva ujela zajca- a žal brez pirhov...

...potem še čapljo,

srnjaka med jutranjim joggingom...

in sončne žarke na rožicah.