Kot sem pisal v prejšnji objavi so večeri v Alpah čudoviti.
Zato sem se odločil, da enega prebijem še malo višje, po možnosti med kozorogi.

Večer prej sem se odpravil čez Vršič v Trento, odkoder sem zjutraj krenil v gore.

Dan je bil lep, vreme ugodno...

na poti sem srečal nekaj gamsov...

...kozoroge pa sem tokrat lahko opazoval le od daleč. (na sliki mladiča)

Lepši trenutki so zopet nastopili šele zvečer,

... ko je nebo spremenilo barve, zadnji žarki pa so se uprli v stene dvatisočakov.

Kmalu so se pod mano zgostili oblaki.

Barve in svetloba so se menjale kot za stavo, sonce pa je počasi tonilo v oblake.

Znašel sem se nad morjem megle, po pobočjih pa so se kazale silhuete kozorogov na večerni paši.

Naredil sem še nekaj zadnjih posnetkov, pospravil opremo in odšel dol v meglo in temo.